Discussion: No, ja ... Ne bom šel v det...

No, ja ... Ne bom šel v detajle, ampak ... novinar (ali kdorkoli je že avtor tega komentarja) pač zagovarja športni elitizem uveljavljenih panog. To je neumno. Profesionalni šport je itak biznis, tam ni neke potrebe, da država prispeva svojih 5%. Glede na temeljni dokument o športu, bi se spodobilo, da bi začeli podpirati sistematično delo z mladimi (ne glede na panogo) in skrbeti za čimširšo rekreacijo.

Ti si pa še večji idealist od mene.

Hirerahrija športov obstaja povsod in vedno bo obstajala. Pri nas je problem, da piramida ni osnovana na bolj eksaktnih jasnih kriterijih, ki se jih OKS mora držati in je zato oblika bolj podobna gobi in odvisna od izjem. Tudi FŠO je spreminjala kriterije in financiranje ni osnovano na potrebah, ki jih ima vrhunska priprava športnika v določenem športu. Stroški izoblikovanja vrhunskega smučarja, strelca, gimnastičarja ni enaka. Tudi nastopi za reprezentanco so različno dragi, imajo različno št. nastopov od sv. pokala, itd, klubski pa imajo več ali manj kvalifikacije, prijateljske tekme itd. Stroški po panogah sploh niso ovrednoteni, da bi bilo to lahko neka osnova, korekcija za sofinanciranje. Tudi št. upoštevanih max. št. športnikov s statusom bi moralo biti dorečeno vsaj na nivoju olimpijskih/neolimpijskih in individualnih in kolektivnih panogah. Imeti 25 top smučarjev ni smiselno imeti čeprav po kriterijih se to da doseči, ker na svetovno prvenstvo in olimpijske lahko gre le omejeno št. Se pravi bi moralo biti financiranje različno glede na ta kriterij in zveza dobi sredstva za top ekipo in ostale, čeprav imajo vsi enak status. Recimo top 8 smučarjev, delno še za naslednjih 8, če pa si 17 smučar v državi z mednarodnimi rezultati pa naj zveza to dobi financirano od drugod, če želi imeti široko bazo. To ni več javni interes v vrhunskem športu. Pri nas preveč slovencev išče potrditev v športu kot pa v znanosti in podjetništvu. To ni zdravo za družbo, čeprav je javni interes, da smo uspešni tudi v športu. Zdaj se fond in pravila prilagajo in delijo samo glede na maso denarja;
to ni ne vem kaka huda strokovnost in javni interes je tukaj oškodovan na račun klik, ki bi rade lepo živele na račun športa in tega privilegija; prej osebnega kot pa kaj drugega.

Pri mladincih je podobno, ne moreš zahtevati več sredstev in enakomerne delitve neglede na šport. Prav bi bilo, da bi imeli min. sredstva za športe kot smo mi in zahtevo, da se ta sredstva porabljajo samo za top 4 športnike. Če želi imeti zveza bazo naj to pridobi od drugod. Ta uravnilovka je v tekmovalnem športu nestimulativna, da zveze dajejo vsakemu malo, ker zato pa je šla Maze na svoje. Če si top talent si zaslužiš večino, da sploh lahko konkuriraš na vrhunskem nivoju. Imeti podporo in potem tolči povprečne rezultate ni smisel javne podpore, da se ima en zaprt krog fajn in se gre kvazi tekmovalnost.

Tudi ne moreš mešati financiranja rekreacije (D3) in tekmovalnega športa (D1 in D2). Se mi zdi napačno, da je država, kar dolžna podpirati neke programe tekmovalnega športa. To kar ti praviš, da bi morala biti sistematična podpora za rekreacijo mladih bi moralo biti podprto skozi fiksno podporo zvezam, ki imajo potencial za razvoj rekreativnih programov, ne pa skozi tekmovalni program. Skoki so npr. lahko samo tekmovalni in rekreativno skakanje ni javni interes. Pri atletiki, itd pa je, ker rekreativna oblika ukvarjanja s športom mladih lahko postane njihov življenski športni slog skozi celotno obdobje tudi, ko so starejši.

Preberi si še prispevek v sobotnem delu. Bi skoraj moral nekdo opozoriti novinarja na napake pri navajanju OT, MTBO, da tuksj ne gre za nove panoge. Edina nova v sistemu kot vem je SKIO, dočim so ostale ta status dobile že pred leti. To je napaka na strani OKS in novinar samo povzema podatke, vendar je napisano v negativnem prizvoku, ker čeprav je panoga nova, sama zveza od tega nima nič.

Iz meril je eden od problemov tudi ta, da šolski šport in javni interes ni povezan. Za mene bi moral biti jasno, da vsak šport ne more biti vključen v šolski sistem tekmovanj, ker tukaj ni primaren rezultat ampak vzgoja, razvoj motoričnih sposobnosti in interdisiplinarnost. V to kategorijo pa sodijo bazični športi, planinstvo, šah, orientacija, še kaj pol pa konec. Taki športi bi morali biti vsaj delno izjeme, ko gre za sofinanciranje tekmovalnega športa, saj javni interes bi moral biti, da imajo mladi interes za te športe v starosti 5-12let, da imajo idole, ki se s temi športi ukvarjajo, ne pa da se že v mladih letih forsira tekmovalnost in monotone, specifične gibe in se zato mladi poškodujejo še preden pridejo v obdobje resnega trening procesa. Prav zato je šolsko smučanje, tenis,... po moje lahko samo del klubske ponudbe (kdor hoče) ne pa del šolskih tekmovanj. Imeti zdrave, motorično razvite posameznike, ki imajo potem odprto pot za bilokateri šport od 12 let dalje se mi zdi, da bi moralo biti izraženo tudi skozi merila sofinanciranja. Se mi zdi, da imajo v ITA kot šolski šport samo bazične športe in orientacijo.

Da se v SLO tretira orientacijo kot nekaj nevrednega, ki si ne zasluži sofinanciranja, se jo zapostavlja, strokovno omavalažuje kot tekmovalni šport, neustrezen odnos in pomen na FŠ, ki bi ga lahko imela v okolju in prispevku pri javnemu interesu (gibanje, zdravje, vseživljenskost) kot tudi povezanosti z gozdom in socialnem, zgodovinskem in zavedanju okolja v katerem živimo.

Da je golf in še marsikateri drug šport v sloveniji razvrščen višje neglede na uspehe samo pove, da so merila slepa cesta, ki je osnovana na merilih MOKa, medijev in sponzorjev. Tekmovalni šport, ki nima socialnih, izobraževalnih, okoljskih pozitivnih eksternalij neglede na tekmovalno uspešnost in status olimpijske panoge ne bi smeli sofinancirati v javnem interesu ampak v celoti prepustiti trgu. Za vse športe bi morali biti jasni ti podatki (analiza) in merila bi morala to upoštevati.

Financiranje profesionalnega športa je bolj spolzko na lokalni ravni in je zakonsko nedorečeno (ni podlage za privat klub) in kdo od posameznikov je profesionalec, ki ima pogodbo.

Če npr. Dragič igra za Slovenijo še ne pomeni, da naj zveza sama plača priprave in nastop na prvenstvu. Kritje namenskih stroškov je resda manj pregledno ampak bolj nepregledno in problematično je podpora članski ekipi Olimpije iz naslova vrhunskega športa v Ljubjani.

Nekatere zveze kot je atletska podpirajo najboljše s štipendijami, vendar ne iz naslova FŠO ali ministrstva ampak iz lastnih sredstev kot to delno dela OZS iz prihodkov SI.

Če je poraba pregledna in vnaprej znana merila in vrste stroškov, ki se jih lahko pokriva iz teh dveh državnih virov potem to ni športni elitizem ampak resno vrhunsko delo v športu, kjer so sredstva potrebna za doseganje rezultatov, ker gre za reprezentance kot je to mišljeno.

Da bi se vsak šport šel vrhunskost je zabloda, socialni pristop. Raje bi videl, da porežejo pol panog pri članih in vsem ostalim športom, dajo nekaj več za mladince. Katere športe naj bi sistematično podpirali (D1, D2, D3) pa bi morali imeti širše kriterije kot so zdaj. V končni fazi če domačega/tujega podjetja, gledalcev, medijev ne zanima svetovni prvak v orientaciji, itd potem je res nonsens, da se zveza dobi denar, ker razen osebe noben nima nič od tega in še oseba na koncu ne, ker ne more prodati svojega uspeha.

Načrtno delo zveze lahko ta odnos države, medijev spremeni, vendar to pomeni, da je vlaganje do te stopnje na lastnih sredstvah, če jih zveza zna pridobiti in se povezati tako, da šport pridobi veljavo.

Za kar bi pa morali dobiti denar pa je rekreacija vendar je problem ker merila za razvrščanje športov na področju rekreacije ne obstajajo.