Training Log Archive: Jaka

Ogrevanje z Honzo. V bistvu se on sploh ne ogreva. Pocasi odlaufa do starta, prehodi vsak najmanjsi klanec. Ker meni to ni bilo dovolj, sem pred startom naredil se ABC teka.

Ha, cesa takega pa se ne. Vedel sem, da bo precej tezje kot v soboto. Ze stevilo kontrol je bil jasen znak, da bo tekma tehnicna. In ker sem bil zadovoljen s svojim tehnicnim delom v soboto, sem tokrat zacel hitreje. Ne dovolj previdno. In Bam, ze na prvo sem naredil 6minutno napako. Ko sem zapustil pot nisem imel napadne tocke in sem sel v strmo pobocje, med ogromne skoke bolj na sreco. Kadunja je sicer bila, med skoki sem bil, ampak to je tam itak povsod tako. Ko sem nasel kontrolo, ki ni bila moja, se seveda nisem znal umiriti in sem kot kak zacetnik bezljal med tistimi ogromni skoki. Brezveze. Nekako na polovici proge, sem sele ugotovil, kako naj bi se sploh laufalu tu. Ko sem kolikor toliko prilagodil tehniko/taktiko temu, mi je steklo in sem zacel blazno uzivat. je pa se vedno bil prisoten tisti strah, ko gres okoli ogromnega skoka ali skale pa samo upas, da bo na drugi strani res kontrola.

Zame trenutno noben slovenski teren ni tako zahteven kot je bilo tole. Se mi pa zdi, da se da kar hitro prilagodit tem terenom.

Kokorinsko-ŽA šemanovice 2013, kategorija H21A
Fantje so me opozarjali, da je to eden najtezjih terenov na Ceskem, pa jim nisem najbol verjel. Ko pa smo se priblizali ciljnemu prostoru, pa sem takoj videl da bo spas. Ogromni skalnati skoki (do 20m) in to v treh nivojih. pa strmo za znoret.
Skelnil sem, da bom zacel pocasi, skusal prebrati vecino detajlov. Presenetilo me je, kako veliki so v naravi najtanjsi skoki na karti. Vecinoma sem izbiral variante okoli globokih dolin. Vzponov se enostavno ne da prelaufal. Ce ze najdes prehod med skoki bolj plezas. Tudi na spustih je treba dobro nastudirati kolikor toliko polozen prehod.
Naceloma velikih napak nisem delal, sem pa morda bil premalo ofenziven in se prevec sparal. Tudi glede variant se zdaj ne vem, katere so bile najboljse.

Kljub temu, da me je zmagovalec nabil za 16min, in da sem bil nekje v sredini uvrscenih, sem kar zadovoljen. Uzival sem pa noro.

Po tekmi nastanitev v soli, odhod na skupno vecerjo z ostalimi clani kluba (bilo nas je 24, druga velika skupina 35 komadov, pa je sla na lokalno tekmo v okolici Luhacovic), potem pa pire v roke, rakijo pod zob in najprej debata, nato pa selitev v bliznji klub, kjer se je plesalo (imajo pravilo, da je po vsaki klasiki potrebno zvecer plesat, sploh ce je naslednji dan druga tekma. baje dobro dene zateglim misicam).

Ogrevanje. 3 km do starta. po slabem kilometru smo dobili karte za trening v roke, na terenu je bilo tudi nekaj kontrol in potem si si sam izbral pot do starta.

Zdenek me je prosil, ce bi mu pomagal prenesti en kavc iz centra mesta, do njegovega stanovanja. trajalo bo najvec pol ure. Ok, ni problema, lije fino, ekipa bo pa tudi dobra. Pa smo se dobili na Smetanovi (5 komadov), nalozili kavc na roke in ga zvlekli iz 5. stuka na ulico. Ze to najm je vzelo 10minut. Potem se je pa zacela avantura. Cez center mesta z ogromnim, starim, oranznim kavcem na rokah. Jebal smo jeza. Prasec je bil tezki kot svinja. No, je pa bil vsaj najbolj legendaren pub z najboljsim pivom v Brnu na poti, smo pocili kavc na plocnik, narocili vsak svoj krigel, se mi pocili na kavc in nahranili misice. Potem pa dalje. Za celoten projekt smo porabili 2 uri. Potem pa sem cez grajski hrib odlaufal domov. So me bolela kolena. Najbrz kot posledica prenasanja kavca.

Standardne vaje za moc. Precej zategle misice stegen.

Od Zdenka do njegovega izhodišča za intervale (10' teka + nekaj ABC teka). Potem pa 4x8', z 5'pavze. Večina intervalov pretežno v klance, po ozkih gozdnih poteh. Vmes je bilo pa tudi nekaj ravnine in blagih spustov. Rekel je, da bo med intervalom dodajal hitrost. Pa je že takoj zašprintal tako, da sem mu komaj sledil. Po 5' pa se je počasi začel oddaljevati. Na koncu vsakega intervala je bil kakšnih 100m pred mano. Razliko je delal predvsem na strmejših delih, na spustih pa sem se celo približal. Sem bil pa jaz vsekakor precej bližje svoji max. hitrosti kot on., pa še jamral je na koncu kako zanič je trenutno. Ajej. Zame je bil to vrhunski trening. Po dooolgem času.

Zanimivo je, da sva po pol ure teka bila v čudovitem gozdu. Lepa pregledna hosta, blago valovita. Baje Kubat, Petrzela , Prohazka in kompanija pozimi vsak torek laufajo 40-45' ponoči. Ampak tako hitro, da se jim Zdenek ne upa pridružit. Kaj naj si potem mislim jaz? No, ni vrag da ne bi enkrat konec zime skušal crkovati z njimi. Ob četrtkih pa delajo en dolgi klanec, 4x8', razdalje ne vem, je pa skoraj 200m vzpona. Hua, to bo zakon. Aja, v tistem čudovitem gozdu so mufloni, jelenjad in divje svinje. Na ljudi so tako navajeni, da sva mimo treh skupin (4-5komadov) jelenov, laufala kakšna 2m stran. Med drugim intervalom sva prehitela tipa, ki je počasi joggiral. Je zalaufal za nama in se Zdenka držal do konca intervala. Izgledalo je, kot da se nič ne matral. Izkazalo se je, da je to Jan Polasek, ta tip me je leta 2001 (morda 2002) gladko nabil na Magnus cupu, bil je tudi član mladinske reprezentance, zdaj pa je eden trenerjev mladinske reprezentance. Družbe za trening res ne manjka.

C • Nebesa 1

Honza, Zdenek džir po mestu od mojega stanovanja na sever. Sicer večino časa po asfaltu, ampak je bilo vseeno zelo zabavno.