Training Log Archive: Jaka

Postavljanje listkov. Spet sem užival do momenta, ko sem si razsul koleno in to med hojo po ravnem! Prvih 5' je svinjsko bolelo, potem je pa šlo čisto ok naprej.
No, zdaj ni najboljše, boli bolj kot ne ves čas, a nič kar ne bi šilce žganega ne rešilo.

C • Šilce žganega... Na koleno ... 3

Do starta intervalov in nazaj. Zelo hitro tja, nazaj počasi.

Standardni intervali na Rožniku

Prvič sam. Jezen, ker se nisem zmotiviral, da bi naredil še petega, že za četrtega sem se komaj prepričal.
Vesel pa, ker sem uspel dvigati tempo. Prvi malo počasneje, potem pa bolj kot ne kolikor je duša dala.
Časi: 5:58, 5:55, 5:48, 5:45.

Standardne vaje za moč

Še malo pa bom kot Mats "The Machine" Haldin.

Postavljanje listkov

Vedno bolj sem navdušen nad tem terenom. Danes sem se počutil jako močno, se spomnim, da sem se lani dosti bolj lomil.
No, vmes je itak bilo veliko stanja, pa vseeno.

Standardne vaje za moč

Bolj kilavo ogrevanje, a nič ne de, proga je dolga, začel bom počasi.

Hja, no, začel nisem ravno počasi, prav pretiraval s hitrostjo pa tudi nisem. Že na polovici etape na 2KT ostanem sam in začnem uživat, na 2/3etape pa se priključi Nejc, potem ujameva Štanifija, s katerim laufava skupaj v prvem delu metuljčka. Tempo je tak trening tempo, a vseeno zajebem najkrajšo etapo in ostanem sam, potem v drugem delu gledam napačno KT in še tam pušnem slabo minuto.
Prepričan sem, da sta Štanfi in Nejc nekje daleč spredaj, zato še tisto malo tekmovalnih ambicij, ki sem jih imel na začetku, opustim in še malo spustim tempo (do cilja je še precej).
No, očitno sem dolgo etapo izvedel lepo in tik pred KT, slišim Nejca za sabo, Štanifija pa zagledam, kako zapušča KT.
Potem pa padem v neko čudno, leno stanje, ko se mi sploh ne da gledat karte, 13KT zadanem čisto po sreči, potem se pa tako izgubim, da moram Štanfja, ki ga po naključju srečam, vprašati kje sva. Jao bre. To me malo zbstri, tako da 2.del drugega metuljčka odtečem solidno, a zelo neagresivno.
Na 21KT padem v podrto, imam vsega dovolj, malo laufam sem in tja, kot kaka baba in se potem odločim za varianto okoli.
Potem do cilja tehnično zanesljivo, imam pa občutek, da se vlečem, drsi mi vse bolj. No, v tem delu imam bolj kot ne najboljše vmesne čase, tako da očitno nisem bil tako zjeban kot ostali.
Tudi na cilju se počutim čisto ok, sicer me zebe, zato sem vesel, da je konec, tekel bi pa še lahko. Fajn.
Sicer pa hvala Maticu in ostalim komendskim mladcem za super trening, največja carja pa sta Aleš Čerin in Boris. Da se jima da skoraj 4 ure čofotat po tem mrzlem snegu je vredno spoštovanja, meni je bilo že po slabih dveh urah tega dovolj.