Training Log Archive: Airiny

z Brino in Anžetom na trening pri Lončarjevi brunarici - na začetku nekaj težav z usklajevanjem hitrosti - Brina se po 5 minutah hoje potoži, da ima nogavice mokre in tako Anže pobezlja naprej neznano kam; sicer upam, da je šel do KT, za katero sem mu rekla, da jo gremo iskat, a kmalu ugotovim, da temu ni tako - ga kličeva in kličeva, potem v daljavi zaslišim, da me kliče Patricija in se vrneva po njega; imamo en resen pogovor, potem naredimo načrt do naslednje KT in gremo - seveda moramo vsaj do ene modre, ki je še postavljena in tako najdemo potoček in se prebijamo do njegovega izvira; Kt najdemo, potem sledi prečenje do poti, a do tja nas zamotijo rdeče in zelene mušnice, pa zelen pajek, pa gobe, ki niso jurčki; po zelo razmočeni poti nadaljujemo in pridemo v bližino Čukovega bajerje, kjer ugotovim, da celega kroga ne bomo uspeli narediti, zato gremo mimo bajerja in se dvignemo na pot po levih vrheh do Tunjic; tu Brina po nekaj sto metrih previdno reče, da saj bomo prišli na Mlako in seveda ima punca prav, ampak jaz sem imela v načrtu, da se bomo v dolino spustili bolj proti koncu poti; ker vidim le še obris zemljevida, se odločim za takojšen spust in raje ne gledam kako jima gre, samo veselo slalomiramo in do naslednje blatne potke pridemo živi in zdravi. Tu se od nikoder pojavi en gospod s psom, ki ni prepričan, da vemo kje smo. No, ker ne vem kakšne načrte ima, se odločim, da se hitro dvignemo na drugi travnik in po njem nadaljujemo do ene srednje blatne poti; Anžetu tempo precej pade, Brino žene želja, da pridemo do pol sedmih do izhodišča; uspem zmotivirat tudi Anžeta in tako se ob 18.30 iz teme prikažemo na izhodišču. Če sem poštena, se mi je kar kamen odvalil, da smo prišli celi. Pot, ki mi jo je Nejc najprej pokazal je bila za naš tempo in skorajšnjo temo predolga, a na to na začetku nisem pomislila. Vsi smo bili sicer pošteno mokri, a smo se imeli prav fino, čevlji so se pa tudi posušili. To je bil odličen trening za krepitev odpornosti :).