Training Log Archive: bubi

Grajska čemšeniška pot. Brez Vzpona na Molnik. Znosno, nič posebnega.

ZL4 - B - Komenda
Spet ena super tekmica. Ljudje vejo, zakaj najbolj množično pridejo sem. ;) Na prizorišče pridem brez karte, reši me Brina (hvala!).

Bojim se močvar in pobočij, ampak danes je ravno prav pomrznjeno, da mi preveč ne sesuva gležnjev in da se preveč ne udira. Načeloma grem lepo in po načrtu - brez velikih težav. Prvi problem na KT4, kjer "vidim" markantno drevo (ki to seveda ni) - 45''. Potem preprosto, čeprav ne čisto optimalno. Na lahki KT8 naredim precej veliko napako - grem preveč naprej in se ne znajdem (slabo prepoznam, da sem v resnici na jasi in grem predaleč). Verjetno sem izgubil kar 2'. Do cilja preprosto.

To je točno middle zame. :) 30 minut, kot je treba. :) Skupaj ~3 minute napak.

Pogrešam, da bi lahko takoj videl Livelox. :/

Vegani so po svoji naravi pogosto zelo nasilni ljudje. Imam recimo prijatelja, ki ga vsake toliko prime in začne znanim novinarjem ali Slovencem težiti, naj poskrbijo za objavo določenih "veganskih resnic". In potem se razburja, ker ga ignorirajo ... Veganstvo je v veliko primerih (ne pa v vseh) neke sorte religija. To je nabolj vidno po tem, da nas vegani pogosto silijo k spreminjanju našega mišljenja.

Ena od najbolj v nebo vpijočih propagandnih akcij je dokumentarec The Game Changers. Dokumentarec poskuša prikazati, da so v športu vegani enakovredni (ali celo boljši) od vsejedcev. Vsak dober vegan vam bo ogled tega filma najmanj 1x priporočil. :)

Na tem mestu je treba povedati, da ima veganstvo neizpodbitne pozitivne učinke na zdravje večine ljudi. Gledano s stališča enakovredne vloge človeka v živalskem kraljestvu je nečaloma tak način živlenja tudi bolj etičen ... najbrž. Treba je povedati, da zaradi poljedeljstva vsako leto na svetu umre 8 milijard sesalcev in ptic (ki jih niti ne pojemo; so kolateralna škoda). Treba je povedati, da vegani radi posegajo po dobrinah kot so kokos, ananas, avokado, banane, kokosova mast in podobne stvari, ki prihajajo z drugega konca sveta, ob čemer so lahko porabe CO2 zaradi prevoza in logistike precej visoke (in nepotrebne!). Treba je tudi povedati, da vegansko pogrešanje umami okusa in pomanjkanje proteinov spodbuja monokulturno kmetijstvo (npr. soja), ki ima ogromnokrat katastrofane posledice za okolje.

Skratka, ker sem dvomljivec, sem šel malo pobrskat, kaj drugi ljudje mislijo o propagandnem izdelku. Za začetek sem odkril največjo karikaturo ... Največja zvezda gornjega promocijskega filma je veganski "strongman". Na glas sem se smejal, ko sem si pogledal komentar enega dneva njegovega prehranjevanja (začnite gledat pri 2:06). S komentatorjem se sicer ne strinjam čisto, je pa zabavno gledat. Hkrati pa pošastno. No pošastni so sicer tudi obroki mesojedca, ki ga ta video prikazuje ...

Ko človek začne malo brskat, hitro naleti na take in drugačne luknje v vsebini. Pred časom sem pod drobnogled npr. vzel knjigo enega slovenskega avtorja, ki se je spravil nad mleko. Ko odpreš članke, ki jih človek navaja, ugotoviš, da marsikdaj sporočajo čisto nekaj drugega, kot trdi avtor, potem ugotoviš, da obstaja celo gora relevantnih člankov, ki trdi nasprotno, kar avtor navaja in jih je avtor torej namenoma izpustil, nazadnje pa ugotoviš še, da imajo študije, ki podpirajo avtorjev pogled resne metodološke pomanjkljivosti. In čisto na koncu vidiš še, da avtor živi od prodaje prehranskih nadomestkov mleka ... Pri nasprotnikih mesa (in tudi cepljenja) je podobno.

Npr. prve študije, ki so začele kazat na problematiko uživanja rdečega mesa so bile narejene na dveh ekstremnih populacijah: (1) na pripadnikih veganskega kulta, ki jim je bilo zdravo življenje najvišja vrednota in (2) na tipičnih američanih, ki 2x na dan jejo fast food, povprečno pijejo, kadijo in se ne gibljejo. Šokantno (!!!) je študija ugotovila, da je uživanje rdečega mesa škodljivo. Narobe. Študija tega ni ugotovila. Študija je pokazala, da je škodljivo, če nezdravo živiš. Ko potem pogledaš rezultate študij, ki spremljajo npr. zmerne jedce mesa (kar je nekako povprečje npr. v Sloveniji), kar naenkrat ugotoviš, da pri npr. pojavnosti raka, bolezni srca in ožilja, ipd. ni bistvenih razlik z vegetacijanci ali vegani. Na drugi strani pa obstajajo resne študije, ki kažejo na pomanjkanje B12, A, D, omega3, železa in podobnih hranil pri vegetarijancih (statistično nesignifikantno) in veganih (statistično signifikantno). Veganstvo ni čisto za vsakega. Potrebno je biti pozoren pri vnosu hranil, včasih (redno!) pojest kakšno prehrambeno dopolnilo in tako naprej. Večina ljudi nima tega potrpljenja in znanja, zato je za širšo populacijo zelo verjetno bolj zdravo poseči tudi po mleku in vsake toliko po mesu (kar po moji interpretaciji v svojih prispevkih pogostokrat sporoča tudi Nada Rotovnik Kozjek). Če povzamemo - v študijah o prehrani pogosto obstaja zelo resen "bias" (recimo temu zavajajoč dejavnik) - v korist rastlinojedcem. Še več, pri svojem raziskovanju sem v resnih znanstvenih revijah (IF > 3) naletel tudi na dejanske promocijske letake za veganstvo. Na članke, ki ne podajo nobenega argumenta, samo pravijo, da je veganstvo kul. Res bizarno.

Vegani se pogostokrat hvalijo z veganskimi športniki in kažejo, češ, glejte - vegani so boljši športniki kot vsejedci. Ja, včasih, za določene ljudi in določene športe to drži. Vseeno pa je poučno pogledati npr. ljudi, ki jih navaja gornji film:

- Patrik Baboumian (strongman) - katastrofalna prehrana, niti nima nobenih resnih rekordov (v filmu gre za čisto zavajanje); tip je itak zaključil kariero par let pred izidom filma
- Nate Diaz (MMA) - premagal je McGregorja v filmu v okoliščinah, ko se je McGregor pripravljal na boj v kategoriji do 70kg, potem pa je nastopal v kategoriji do 77kg.
- Bryant Jennings (boksar) - dokler ni postal vegan je vedno zmagoval, potem pa je bilo razmerje samo še 7-4.
- Novak Djokovic - je tudi "znan vegan", v resnici je po tem, ko je njegov rating po prehodu na vegansko hrano krepko upadel, začel nazaj jesti meso in ribe ...
- Carl Lewis - 1990 je postal vegan, po 1991 ni dosegel ničesar več (da ne omenjamo, da se ve, da je bil na takih in drugačnih poživilih, tako kot Ben Johnson in da je imel pogum, Johnsonu to javno očitati in si goljufivo priboriti zlato za zeleno mizo)
- cela kopica ostalih športnikov iz filma, ki so s prehodom na vegansko hrano doživeli t. i. "honeymoon phase", ki traja do 1 leta, potem pa so doživeli poškodbe ali pa so se tako poslabšali, da so večinoma 1 leto po spremembi prehrane zaključili svojo kariero

Obstajajo pa športniki, ki jim veganstvo ustreza. Glavni med njimi je ultramaratonec Scott Jurek (edini kredibilen športnik, predstavljen v filmu). Poleg njega še Lewis Hamilton, pogojno sestri Williams (ki občasno posežeta tudi po neveganski prehrani) in še nekaj drugih, v našem prostoru manj znanih.

Bistvo trajnostnega (in hkrati zdravega) pristopa k prehrani ni v ekstremizmu. Pravzaprav bi se (tako kot še v marsičem drugem) morali pri tem zgledovati po naših dedkih in babicah. Bistvo je v lokalno pridelani, ekološki prehrani, kjer gre pridelava z roko v roki z danimi možnostmi (npr. na Menini planini pač ne bomo gojili solate (ker bo uspevala slabo, ker bodo stroški dela preveliki, ipd.), pač pa bomo pasli krave). Te krave ne bodo porabile nobene dodatne vode. Napajale se bodo iz studencev ali deževnice, potem pa bodo večino te vode (obogatene) spravile nazaj v zemljo. Vodna bilanca bo torej praktično 0. Totalna nula pa bo glede vode, ki je primerna tudi za človeka. Taka paša ne bo vzela niti kvadratnega metra pridelovalne zemlje nikomur, še več, znala bo izkoristiti sicer neuporabno zemljišče (globalno je kar 60% kmetijskih površin neuporabnih za poljedeljstvo!). Ostane nam še CO2 odtis. The Sacred Cow nam pove, da so realni izpusti živinoreje v svetovnem merilu neproporcionalno prikazani (realno naj bi bila celotna živinoreja zaslužna za ~5% globalnih izpustov), nekateri avtorji pa pravijo, da s trajnostnim kmetijstvom (regenerativnim kmetijstvom, kakor mu pravijo) živinoreja lahko doseže celo negativen CO2 odtis. Treba se je tudi zavedati, da živina poje okrog 46% trave, prav toliko pa kmetijskih ostankov, ki jih človek ne more uporabiti (ostanki od poljščin, poškodovani pridelki, ostanki od pridelave olja, ostali stranski produkti). Skratka, 86% prehrane, ki jo poje živina, je za človeka drugače neuporabnih. Poleg tega ni res, da jemo mesa vedno več. Relativno gledano rdečega mesa pojemo vse manj, povečala se je pa poraba perutnine (od l. 1970). No, seveda se pa svetovna populacija parazitsko veča ... Obstaja študija, ki pravi, da če bi cele ZDA prešle na vegansko prehrano, da bi se izpusti CO2 zmanjšali samo za 2.6%, ob tem pa bi se pojavil v populaciji velik deficit nekaterih hranil (predvsem kalcija, B12, A, EPA, DHA). In tu govorimo o ZDA, kjer je kvaliteta prehrane najslabša v razvitem svetu.

Skratka - mene je film navdušil! In to v čisto kontra smer, kot si je James Cameron (sicer lastnik enega glavnih podjetij v ZDA za pridelavo veganskih beljakovinskih nadomestkov - hja, pa taka objektivnost, ki se veganom sicer zdi problematična pri mesni industriji), da si bom vsaj na vsakih par tednov privoščil en kos kvalitetnega mesa iz lokalne pridelave. ;)

In še zanimivost: ali ste vedeli, da je 1. november svetovni dan veganstva? ;)

Danes mineva en mesec od udarca v koleno. Koleno pri določenih gibih še vedno boli (npr. če otresam nogo), ampak pri in po teku pa ni nekega bistvenega poslabšanja. Divje, kako dolgo traja sanacija. :(

S startom ZL sem se odločil, da bom obiskal čimveč prog. Imam to prednost, da sem trener znotraj OK Azimut (oz. predavatelj na vaditeljskem seminarju) in da imam svoj s.p., pri čemer lahko vsak obisk preko meje statistične regije upravičim s poslovnim razlogom.

Inštitut za biostatistiko je zadnjič sicer povedal, da prepoved prehajanja občinskih meja nima skoraj nobenega efekta na siceršnjo mobilnost prebivalstva. Torej - to pomeni, da večina mobilnosti itak izhaja iz bodisi poslovnih ali drugi nujnih razlogov bodisi iz izogibanja pravilom (kar je ob takem ukrepu in nesposobnosti kontrole itak normalen odziv). Skratka - omejevanje gibanja ne pripomore skoraj nič k temu, da bi se virus širil počasneje. Prepomore pa k občutku krivičnosti (saj večina ljudi meje tako ali drugače prehaja) in s tem k nezadovoljstvu.

Moja dva zadnja izleta - v Godovič in Slovenj Gradec na trening ZL sta še bolj ilustrativna. V Godoviču nisem srečal nikogar, v Slovenj Gradcu sem pozdravil nekega strica s psom na razdalji 50 metrov.

Danes sem svoje kolege povabilna ZL v Komendo, češ ... saj to je na Gorenjskem, pa se dobimo tam. Naletel sem na zelo hladen odziv. Prvič, naučil sem se, da Komenda ni na Gorenjskem, in drugič, Jelko in Janša sta razumno izobraženim in pametnim ljudem vcepila občutek izvirnega greha v zvezi z virusom. Moji kolegi s prezirom gledajo na moja samotna popotovanja v druge statistične regije. To mi je res precej ... tuje. Sploh upoštevajoč, da nas je večina brez kakršnikoli stikov (razen v trgovini) in da je verjetnost prenosa nekje zunaj blizu nič.

Največja farsa vsega skupaj pa so podvigi naših ministrov v Ormožu ali na Hrvaški meji.

No, zakaj sem mislil, da je Komenda na Gorenjskem? Če odmislimo člane, ki stanujejo izven matičnega območja kluba (Maribor, Ljubljana), je bil obisk članov našega najbolj uspešnega kluba zadnjih let na treningih in tekmah praktično ničen. Predpostavljal sem, da je to zaradi meje statistične regije. Pa očitno ni. Tu se res vidi škoda, ki jo je zapiranje in omejevanje športnih dejavnosti naredilo. No, pa saj je precej podobno z ostalimi klubi ... Malo smo se zasedeli, malo nas je strah, malo smo omejeni s pravili ... Nič od tega trojega ni zares prav zdravo.

2x do starta.

ZL5 - B - Dobrava (SG)
Gozd že od daleč izgleda vabljv. Na žalost je karta bolj po MTB-O reambulirana, kar je svoje sorte izziv. Res je škoda, da ni narejena tako, kot je treba. Mislim, da v SLO nujno rabimo nekaj takega za trening kompasa.

Gre dokaj OK, se mi pa oznake skrivajo (recimo, da gledam ravno pravokotno na njih in jih ne vidim). 3, 4. Prva resna napaka na KT3, kjer sledim napačnemu jarku (30''), manjša napaka na KT6 (30''), potem pa naredim veliko napako na KT6 (paralelna) in začnem iskati precej prezgodaj. Verjetno sta šli 2 minuti, poleg tega oznake ne najdem. Do cilja bolj ali manj samo še bingo z zeleno.

Na poti do SG je vreme lepo, tam pa dežuje ... nato pa začne snežit. Cel sem moker. Koža na zamaščenem vampu je po treningu popolnoma neobčutljiva na dotik. Vreme niti malo ne moti. V takem gozdu bi brez težav laufal vsak dan! Čisti užitek. :)

ZL5 - A - Dobrava (SG)
Paše mi tale organizacija ZL. Sploh to, da lahko več stvari odlaufaš, če ti paše. Je precej bolj trening varianta, kot pa tekma. Mogoče bi morali to ohraniti tudi v bodoče.

Na KT1 ni čisto jasno, če so tiste stezice od divjadi dejanske stezice. Vmes se itak izgubi, tako da bolj po občutku. Potem dokaj OK do KT6. Malo me matra občutek za razdaljo in včasih smer. Na KT7 imam plan iti do jarka in potem na KT. Zmoti me nevrisana pot in potem grem preveč proti vzhodu. Izgubim kakšno minuto. Na KT8 v smeri, malo gledam zeleno. KT spet ne najdem (kot že na B). Preverim še nižje in ugotovim, da je dejansko nekdo odnesel KT (ali pa jo je organizator predobro skril). Do cilja ni več kakšnih izzivov, je pa fajn laufat.