Training Log Archive: Nejc Z

Mal teka po spominu za ogrevanje, potem obhodna vadba. Žabje sem kar ok naredil, ostalo bolj švoh zaradi precej prekinitev.

Uživam, ko gledam Grega, kako zavzeto izvaja vaje. Kapo dol.

Pri mladincih me pa mine, al pa imam to srečo, da sem pozoren le takrat, ko hvatajo krivine. Vmes sicer delajo, ampak pri nikomur ni zaslediti niti kančka napora, rdečice na obrazu... Ko jih spremljaš, kako delajo, trije klepetajo, četrta se naslanja na švedsko skrinjo kot da je za šankom... prizor, ki cuza psihično energijo.

Škof nam je zadnjič še enkrat govoril o celostnem razvoju športnika. Kaj in kako intenzivno delat za moč in druge sposobnosti itd. Trend je, da se v treningu to prehiteva, kar seveda ni kul. Ampak ne tukaj. Tukaj smo za eno, dve, morda celo tri stopnje v zaostanku. Učinkovitost našega treninga je nikakva. Morda 1/3 tega, kar sem bil navajen iz atletike. Kjer je bilo treba umirat, da nisi bil zadnji. Tole je pa debatni krožek, ne dosti več. Sicer ni panike, tudi to šteje pri celostnem razvoju, se mi pa zdi mal škoda mojega znanja, brez katerega bi ti fantje in punce povsem enako dobre shajali.

C • Sistem 1

Čeprav pridemo dovolj zgodaj, se mi ne da it na mraz in rajši poskrbim za psihično pripravo sotekmovalk. Ogrevanje je zato za en drek, a Jaka vsaj malo postavi stvari na svoje mesto, ko nas odpelje do štarta.

Na štartu mi je hitro jasno, kje sem (treba se je bilo locirat) in grem proti prvi kt. A stvari ne štimajo povsem, zato nisem več ziher. V resnici je bila dolina precej dolga in nisem vedel, pri katerem sedlu sem. Prvo kt porabim nekaj več časa in jo perforiram za Maticem, ZLŠ-jem in Blažem P., potem mi steče. Sicer imam na kt težave s prelaganjem karte (listek za perfororat je nekje v foliji) in vedno zgubim kontakt s prstom, zato počasi zapuščam kt-je. Do 5 sem povsem sam in začnem uživat. Prečenje po strmem terenu je prava klizalica, a nekako gre. Potem se natreniram še perforirat s prstom na karti in to je to. Klanci so hudi, drsi mi ful, ampak trening je top. Gor delam na polno, noge pečejo, spusti so pa na meji preživetja. Res drsi, danes bi nujno rabil spike. Karta je ponekod že stara (pa še brez poti), to se vidi, ampak večinoma nimam težav na kontrolah. Iščem ene 15sek le zadnji 2, a v glavnem zato, ker sem v krogcu prehiter in ne dovolj natančen.

Orientacijski duatlon. Preo na začetku, zato se štart vleče kot kurja čreva. Eno urco debatnega krožka s predsednikom in njegovim šoferjem, kar mi, roko na srce, kar paše. Vmes po dolgem času srečam Nežo, se zaklepetam še z njo in na koncu štartam kot zadnji.

Lahek začetek, a že na prvi pozabim kontrolni kartonček, kar ugotovim šele na 2. Ni panike, bo v naprej bolj za užitek. Tu jezastavica čist spuščena in že voham sranje, ki pride kasneje. Etape lahke do zmerno težke, fajn nažiganje, uživam v teku, a kt-ji so po večini precej skriti - postavljeni malenkost nekorektno, saj ni bilo mikrolokacij. Težave na 8 in 9, kjer sem bil par m stran od objekta, pa nisem videl zastavice.

Faj teren, škoda, da karta ni večja. Tudi preo se mi je danes kljub 3 bednim napakam kar dopadel.

Z Edom v Domžalah. Dobr je, pri 70-ih letih me je gonil kot psa... prav lepo čutim vse krake.